Tornasti medved ali koala je miniaturna dlakava žival, ki živi v Avstraliji. Videz te živali pri sesalcih vzbuja naklonjenost in občudovanje. Koalo pogosto imenujejo medvedji mladič, čeprav s to vrsto živali nima nič skupnega.
Značilnost in opis
Koale so majhne goste živali, katerih rast je od 60 do 85 cm, teža je 5-16 kg. Glava teh živali je velika, gobec je raven. Oči so majhne in široko narazen. Ušesa so zaobljena, čupava in velika, vedno poslušajo, budna. Tace koal so dobro prilagojene za prijemanje in plezanje, kazalec in palec nasprotujejo ostalim, primerne so za prijemanje vej. Rep živali je precej majhen, skoraj neviden.
Krzno koal je gosto in mehko, njegova barva je odvisna od habitata živali, zato je lahko siva, rdečkasta ali ingverjeva. Na trebuhu je dlaka vedno svetlejša kot na hrbtu. Najvidnejši del telesa živali so njeni kremplji. So precej močni. Ko so jih potopili na drevo, koala ne bo padla, tudi če zaspi (in včasih spijo tudi do dvajset ur na dan). Koale so flegmatične živali, lahko ure in ure sedijo na drevesu, le občasno obračajo glave. Pogosto isti moteni dojenček sedi na materinem hrbtu. Te smešne živali so ponavadi tiho, samci pa oddajo glasen klicni krik, ki ga je med razmnoževalno sezono slišati na razdalji kilometra.
Prehrana in življenjski slog
Koale živijo v evkaliptusovih gozdovih in skoraj vse življenje preživijo na krošnjah dreves. Živali podnevi spijo, udobno sedijo na vejah, ponoči pa v iskanju hrane plezajo po drevesih. Koale se spustijo na tla samo zato, da gredo do drugega drevesa, na katero ne morejo skočiti (čeprav koale skočijo presenetljivo, samozavestno in enostavno). Te počasne in flegmatične živali pobegnejo v energičen galop, hitro se povzpnejo na najbližje drevo evkaliptusa.
Počasnost koal je povezana s prehranskimi navadami. Živali so se prilagodile jesti le liste in poganjke evkaliptusa, ki vsebujejo malo beljakovin, veliko pa terpena in fenolnih spojin (za večino živali so strupene). Bližje jeseni se v mladih poganjkih kopiči cianovodikova kislina. Zaradi strupenih lastnosti rastline je konkurenca hrane na koalah izjemno majhna.
Koale za hrano izberejo samo tiste vrste evkaliptusa, ki vsebujejo manj fenolnih spojin, prav tako pa imajo raje drevesa, ki rastejo na rodovitnih tleh. Od 800 vrst evkaliptusa se torbarji hranijo le s 120 vrstami. Razvit voh omogoča koalam, da izberejo pravo hrano. Vsak dan žival poje do 1, 1 kg listov, ki jih skrbno prežveči in nabere zeleno maso v ličnih vrečkah.
Vsa vlaga v koalah prihaja iz listov evkaliptusa in rose na njih. Živali pijejo vodo samo v obdobju daljše suše, pa tudi med boleznijo. Da bi dopolnile pomanjkanje mineralov, te živali od časa do časa jedo hranilna tla. Najpogostejše bolezni koal: cistitis, konjunktivitis, periostitis lobanje, sinusitis.
Razmnoževanje
Samice se držijo svojih lokacij in vodijo osamljen življenjski slog, redko zapustijo svoje prebivališče. Samci koal niso teritorialni, a ko se srečajo, se pogosto napadejo (zlasti v času razmnoževanja) in jih poškodujejo.
Obdobje parjenja traja od oktobra do februarja. Živali se zbirajo v skupinah, ki jih sestavlja več samic in en samec (saj se samci rodijo veliko manj). V tem obdobju samci oddajajo glasne krike in se z dojkami drgnejo po drevesih ter puščajo sledi. Parjenje med živalmi poteka na drevesih.
Nosečnost samice traja v povprečju 30-35 dni. V leglu je le en mladič. Ob rojstvu ima otrok dolžino telesa do 18 mm, telesno težo približno 6 gramov. Mladič nosi koalo v vrečki do šest mesecev. Potem še isti čas potuje na materinem hrbtu, oprijem se krzna in se hrani z mlekom. Pri starosti 30 tednov dojenček koala začne jesti materine tekoče blato. Pri enem letu se osamosvoji in gre iskati spletna mesta (pogosto ostane pri materah do treh let).
Koale se vzrejajo enkrat na leto ali dve. Spolna zrelost pri moških nastopi pri 3-4 letih, pri ženskah pa pri 2-3 letih. Te živali v povprečju živijo 13 let.
