Predstavniki razreda rakov naseljujejo rezervoarje izključno s čisto in svežo vodo. Zato so raki postali tihi "biološki kazalci": s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo v določenem vodnem telesu lahko določimo stopnjo onesnaženosti okolja.
Kje živijo raki?
Raki so podvodni prebivalci, ki potrebujejo posebne življenjske pogoje. Dejstvo je, da naseljujejo le sladkovodna telesa (slana morska voda jim ne ustreza). Poleg tega ta bitja ne prenašajo povečane kislosti in so boleče dovzetna za onesnaževanje okolja.
Raki živijo predvsem v rezervoarjih s trdim dnom. Ne bodo naselili rezervoarjev s peščenim ali preveč blatnim dnom. Najbolj optimalen življenjski prostor za večino rakov je rezervoar s kamnitim dnom. V njej se raki skrivajo pod visečim lesom, pod kamni, na obalnih pobočjih in izpirališčih. A to so vse začasna zavetišča. Njihov stalni brlog so jame, izkopane pod vodo v bližini obale.
Kje in kako prezimijo raki?
Raki preživijo zime na krajih njihove stalne registracije, tj. kjer živijo. Pozno jeseni se ti podvodni prebivalci skušajo spustiti čim globlje, saj je voda pozimi toplejša kot na površju. Ohranjanje toplote pozimi je ena glavnih nalog vseh rakov. Dejstvo je, da raki za razliko od žab dvoživk ne padejo v anabiozo (začasno otrplost telesa), ki dvoživkam omogoča, da zdržijo hladno vreme, tako da upočasnijo vse procese v telesu.
Samci rakov preživijo levji del časa (do 20 ur na dan) v svojih jamah napol zaspani. Njihove luknje nekoliko spominjajo na bivališča ljudi: luknja ima hodnik, katerega dolžina lahko doseže 3 metre, in več vej. Ena od teh vej je nekakšen "prostor za počitek" rakov. V preostalih "sobah" hranijo zaloge te ali one hrane.
Med budnimi urami raki prihajajo iz svojih norov v iskanju hrane. Tavajo po dnu in grizejo alge ali lovijo majhne živali. Na splošno so raki vsejedi. Jedo lahko tako rastlinsko kot živalsko hrano: gnilo meso, črve, hrošče. Ta bitja lahko varno imenujemo urejevalniki rezervoarjev, saj z jedjo okolja osvobodijo gnilobe in razpadajočih trupel malih živali.
Pasivno zimsko življenje je značilno le za samce rakov. Njihove samice morajo v tem obdobju skrbeti za svoje potomce. Dejstvo je, da je oktobra po značilnem jesenskem parjenju na trebuh samic pritrjenih do 200 oplojenih jajčec. Od tega trenutka naj bi samice rakov zelo pozorno spremljale ta jajčeca: pazite, da se redno perejo z vodo, da ne zamuljajo in ne onesnažujejo.
Jajca bodo samice izvalile natanko 8 mesecev. Ves ta čas bodoči potomci potrebujejo odgovorno skrb in večjo pozornost. Zato so samice pozimi prisiljene redno hoditi po dnu. V nasprotnem primeru bodo bodoči raki preprosto umrli. Če skrb za potomce opravimo vestno, se maja rodijo skopi raki.
