Amurski tiger med drugimi vrstami svoje družine izstopa zaradi večje velikosti. Značilna svetla barva, gosti in dolgi lasje, močno telo - te lastnosti omogočajo tej ponosni živali, da se prilagodi življenju v ostrih razmerah Primorske pokrajine. Amurskemu tigru pa že dolgo grozijo nevarnosti, ki so ga postavile na rob izumrtja.
Po mnenju strokovnjakov je danes populacija amurskega tigra nekaj več kot tristo posameznikov. Tiger živi predvsem v cedrovih gozdovih Sikhote-Alin. Žival skozi leto prenaša nenadne spremembe temperature. Pozimi se tiger lahko odloži v snegu in če obstaja potreba po dolgotrajnem zavetju, se skrije v niše med skalnimi policami. Na splošno je amurski tiger dobro prilagojen pogojem Primorja.
Tiger večino časa preživi v lovu. Plen plenilca postanejo jeleni, losi, divji prašiči, srne in včasih medvedi. Tiger je sposoben dolgo opazovati plen, nato pa ga prehiteti z več širokimi skoki. Nezmožnost dolgotrajnega teka prisili tigra, da je zelo previden glede lova. Če se plen osvobodi, ga plenilec ne bo zasledoval. Amurski tiger praktično nima naravnih sovražnikov, ki bi mu bili po moči primerljivi, vendar mu človek lahko povzroči veliko težav.
Po množični smrti divjih prašičev, srnjadi in jelenov sredi osemdesetih let so tigri neizogibno začeli napasti pse in živino. Skupine lovcev, ustvarjene v zvezi s tem, so uspele iztrebiti več deset tigrov "brez sojenja ali preiskave". Nekaj let kasneje, ko so se meje s Kitajsko dejansko odprle, se je začel pravi lov na edinstvenega plenilca. Tako lokalni kot tuji lovci so se lovili kože tajge čednega, v upanju, da bodo hitro obogateli. Konec prejšnjega stoletja je število tigrov tako močno upadlo.
Zaskrbljeni zaradi stanja so okoljevarstveniki in zagovorniki živali sprožili alarm. Izveden je bil projekt za zaščito amurskega tigra pred izumrtjem. Za preučevanje vedenja živali v naravnih razmerah so začeli uporabljati radijske ovratnice, ki so omogočale nadzor gibanja tigrov in ocenjevanje njihovih navad. V ustvarjenih nacionalnih parkih in rezervatih je amurski tiger zdaj pod državno zaščito, na preostalem delu ozemlja pa je plenilec pred lovci brez obrambe.
Drug dejavnik, ki negativno vpliva na velikost živalske populacije, je človeška gospodarska dejavnost. Polaganje cevovodov in čiščenje cedrovih gozdov odganja tigra stran od njegovih najljubših krajev, zaradi česar mora slediti potencialnemu plenu, ki se seli v druge kraje. Amurski tiger za svoje življenje potrebuje obsežna lovišča, zato je uničenje običajnih habitatov glavni vir nevarnosti za prebivalstvo. Rešitve problema ni treba iskati na lokalni, temveč na državni ravni.
